Predavanja pri prof. Pezdirc Bartol




НазваPredavanja pri prof. Pezdirc Bartol
старонка1/9
Дата канвертавання20.01.2013
Памер270.35 Kb.
ТыпДокументы
  1   2   3   4   5   6   7   8   9





NSK III


Predavanja pri prof. Pezdirc Bartol

2005/2006


CANKAR


Njegovo dramsko pisanje je pomembno za razvoj slovenske literature. Pred njim je bila dramatika v povojih. Po uspešnih začetkih z Linhartom je dramatika stagnirala. V dramatiko vpeljal tiste tokove, ki so bili takrat vodilni v Evropi.

Pismo bratu Karlu (1899): v dramatiki mora napraviti nekaj mojstrskega, tudi če napreduje počasi. V dramatiki je njegova želja, njegova moč in talent. Čutil je, da ima predispozicijo za pisanje dramskih besedil. »Kadar pišem dramo, je oder pred mojimi očmi.« Zanj ni drama zgolj bralna drama.


Zakaj je napisal samo sedem dram?


Pisanje dram je najtesneje povezano s slovenskim gledališčem, ki pa je bilo takrat njegovim dramam nenaklonjeno.


Leta 1892 je bilo na novo zgrajeno in ustanovljeno deželno gledališče v Ljubljani (kjer je danes opera). Šele tega leta je bil uprizorjen prvi Ibsen na slovenskem: Nora. Leta 1896 prvi Shakespeare: Othello, leta 1899: Hamlet.


Ignacij Borštnik je bil pobudnik za nove smeri in besedila. Bil je tudi prevajalec, režiser in cenjen kot igralec. Cankar ga je zelo cenil. Leta 1892 ga je Cankar poiskal in mu prinesel svoj rokopis (kasneje napiše, da je bila to zelo bedasta enodejanka).


Želja po pisanju dramatike je bila v Cankarju prisotna že od dijaških let.


Cankar je tudi prevajal. Prvi v slovenščino prevedel Hamleta, a to ni čisto res, ker so imeli že prej prevod, on le popravil in poskrbel za izdajo (1899).


Prvo delo, ki nosi naslov drama: Romantične duše.


Dramska dela: (*leto, ko je delo napisal, ** knjižna izdaja, *** uprizoritev)


Romantične duše (1897*, 1922**, 1922*** – tega leta bile napovedane, vendar malo pred

uprizoritvijo bile odpovedane)

Jakob Ruda (1898, 1900, 1900)

Za narodov blagor (1900, 1901, 1904)

Kralj na Betajnovi (1901, 1902, 1904)


Pohujšanje v dolini Šentflorjanski (1907, 1907, 1907

Hlapci (1909, 1910, 1919)

Lepa Vida (1911, 1911, 1912)


Glavna ovira je za Cankarja bil ves čas Fran Govekar, ki je bil več časa vodja gledališča.

Za narodov blagor doživi premiero v Pragi ( takrat je tam prebival Zofka Kveder in poskrbela, da je bila drama uprizorjena leta 1905, šele leto kasneje bila uprizorjena v Ljubljani).

Med leti 1901 in 1907 ne napiše ničesar, ampak je dokumentirano iz pisem, da je imel enajst načrtov (vendar ni noben ohranjen).


Govekar je zagovarjal narodne igre, realistično klasiko. Ob urpizoritvi Martinove kobile je nastala pravda s Cankarjem, ki je dosegel,, da so ga za leto in pol odstranili (namesto njega je bil Freiderik Juvančič). Leta 1907 dobimo tudi Moliera na slovenski oder, isto leto tudi Pohujšanje. Nato njegova sreča ni trajala dolgo. Pri Hlapcih se je spet zataknilo. Lepa Vida pa ni delovala nevarno, zato ni bilo težav.


Cankarjev založnik je bil Ladoslav Schwentner.


ROMANTIČNE DUŠE


Dramatična slika v treh dejanjih. Cankar jo je napisal od 29. julija 1879 do 2. septembra 1879.

Glavna oseba je advokat Mlakar, državni poslanec, ki ima različne ljubice in razgibano življenje.

V tej igri se že kažejo ideje in problemi, ki jih Cankar kasneje razvije v svojih dramah.

Romantične duše so »tisti, ki stoje najglobokeje v blatu, a gledajo v nebo in sanjajo o lilijah«. Taka sta Mlakar in Pavla.

Motivi:

  • domovina, politika – satira na račun malomeščanstva, osamosvoji se v Za narodov blagor

  • hrepenenje,

  • volja do moči, oblast – ta se osamosvoji v Kralju na Betajnovi.


Mlakar, vpliven politik, spozna krhko dekle, Pavlo. Doktor Delak napove Mlakarju boj. Pavla se takrat odseli s Strnenom (ta je bil Mlakarjev prijatelj), zato to Mlakarja tako potre, da se vrne v politiko. Tretje dejanje se dogaja dva meseca kasneje. Mlakar zmaga na volitvah, Pavla zboli, se vrne in umre.

Ta drama prinaša duh moderne. Njeni motivi se izkristalizirajo in celo osamosvojijo v poznejših dramah: volja do moči, kritika na račun malomeščanstva, hrepenenje.


ZA NARODOV BLAGOR


Dramo konča avgusta 1900, nese besedilo založniku, ki predlaga, da če hoče, da se to objavi, je treba določene stvari popraviti in omiliti. Cankar je mislil, da je delo tako dobro, da ga ne more popraviti. Vznemirilo ga je mnenje založnika, naj kakšne duhovitosti izpusti.

Marca 1901 delo izide v nespremenjeni obliki. Zataknilo pa se je pri prenosu na oder. Govekar je bil užaljen, ker se je prepoznal v liku Siratke in tudi drugi so ugibali, kdo je kdo.

V pismu bratu napisal: »Osebe se menjajo, stvar ostane.« To je geslo, da je ta komedija uspešna še danes.

Krstna uprizoritev je bila leta 1905, po posredovanju Zofke Kveder. Leta 1906 Cankar izjevi, da dokler bo Govekar, ne bo nobena njegova drama uprizorjena. Sledi Govekarjev odstop …


Štiri dejanja, vsako se dogaja pri enem od političnih veljakov.

Osebe: Grozd, Gruden, Gornik.


Grozd praznuje šestdesetletnico, Mrmolja ima slavnostni govor. Tekom drame ponovi večkrat isti stavek: »Meni se zdi, da je to zelo pomemben dogodek v razvoju našega naroda.« V mesto pride bogati Gornik. Grozd in Gruden začneta spletkariti drug proti drugemu (umetelni paralelizmi). Drug drugega blatita s sočnimi izrazi. Sledi politični razdor.


2. dejanje: Grudnova žena Helena, lepa in pametna, je strateg, po svoje je notranje neizpolnjena. Stranske osebe prehajajo iz enega tabora v drugega. Počasi omahujejo, obnašajo se po vetru. Vrh je, ko Helena skuša zapeljati Gornika.

3. dejanje: Gornik ima vsega dovolj in se odloči, da bo odpotoval. Ščuka je novinar zaposlen pri Grozdu. Grozd Ščuki ukaže, naj mu zaveže čevelj. Ta se upre in postane individualni upornik.


4. dejanje: Pri Grozdu. Gornik spozna, da ga vsi izkoriščajo zaradi denarja. Vrh je, ko Siratka prebere Ščukov govor. Gruden in Grozd postaneta spet prijatelja, ker imata skupnega sovražnika zunaj.


Stranski elementi:

Mlada Matilda. Grozd jo nameni Gorniku za ženo, vendar ona ima ljubezensko zgodbo s Kadivcem.


Kdo je glavna oseba te igre?

Ena od idej je, da glavne osebe ni, glavna oseba je politično ozračje.

V ospredju so Grozd, Gruden in njegova žena ter Gornik.


Drama vsebuje 75 prizorov – zelo veliko. Igra je zato izredno dinamična. To je tudi proces moderne drame.

Oseba, ki nastopa največ, je Helena Gruden.

Pri Grozdu je najbolj izražena volja do moči, do oblasti. Pri njemu se zgodi preobrat, ko ukaže Ščuki, da mu zaveže čevelj in mu ta zaveže napačni čevelj. Takrat mu pade samozavest. Nato še njegove sanje (bil je na vrhu, a v sami spalni srajci). Njegovo prepričanje v sebe začne padati.

Ščuka naj bi bil nosilec Cankarjevih nazorov. Že ime ima različno kot ostali. »Resnica mora priti do ljudi, resnice ne moremo prikrivati.«

Osebe so večplastne.


Režiser, ki se je največkrat srečal s Cankarjem, je Mile Korun.


Za narodov blagor ni komedija v čistem smislu. Zvrstno je zelo neenotna, neenotnost je značilnost moderne drame. Je satirična komedija, deloma meščanska drama (zlasti z osebo Ščuke). V njej so tudi elementi vodvila: nečakinja Matilda in njen fant Kadivec. (Vodvil je lahkotna komedija, njen avtor je Eugene Scribe.)


Vplivi za igro:

  • oblika vodvila (te drame bile v tistem času v Ljubljani uprizorjene),

  • Gogljev Revizor,

  • deloma tudi Ibsen s poudarjeno moralno etično problematiko (Ibsenov vpliv je najbolj viden v igri Jakob Ruda).


Pri Romantičnih dušah je poudarek na tipu oseb. Isto velja pri Za narodov blagor. V obeh dramah je prizorišče meščanski salon.


Pri Jakobu Rudi in Kralju na Betajnovi je poudarek na glavni osebi (to se vidi že v naslovu). Cela drama se odvija na domu Jakoba Rude oz. na domu kralja na Betajnovi. Oba sta trška mogotca.



Romantične duše

Jakob Ruda

Za narodov blagor

Za narodov blagor

meščanski salon

trški mogotci

Drenovo

meščanski salon

trški mogotci

Betajnova

Mlakar

(lahkoživo življenje, politika, oblast,

hrepenenje)

motiv etične krivde

in očiščenje,

tu ni politike

politika, oblast

»kramarji z ideali«








osebna drama

Grudnovka







Ana + Broš (€)

Dolinar

(Cankarjev glas)

Matilda + Gornik (€)

Kadivec


Ščuka






JAKOB RUDA


Jakob Ruda je posestnik na Drenovem. Svoje premoženje je zapravil z lahkotnim življenjem. Upropastil je tudi svojo ženo. To je predzgodba. Sedanjost je obračun s preteklostjo. V njem je občutek krivde. Svojo ženo je ljubil, a se je tega zavedal prepozno. Ima hčerko Ano, za katero se zanima bogat trgovec peter Broš. Vprašanje, ki se pojavi je, ali bo Ruda prodal svojo hčer. Ana je pokorno dekle, pripravljena je podrediti se očetovi volji. Jakob čuti, da s to poroko nekaj ni v redu. Ni naiven. Peter Broš naj bi se poročil z Ano, ker je na Jakobovem posestvu premog. Gre za gospodarski interes, ker se je takrat zidala železnica. Zraven je še drugi interes, »zraven imeti mlado telesce«. Brošu očitajo, da so njegovi nameni nepošteni.

Protijunak je Ivan Dolinar, slikar. Izkaže se, da je bil pred odhodom zaljubljen v Ano in ona mu je čustva vračala. Bil je prepričan, da bo po svojem prihodu z Ano. Ko prideta mlada dva skupaj, se njuna čustva zopet obudijo.

Priredi se veselica na čast Brošu in Ani. Vrhunec drugega dejanja sta dva Rudova samogovora.

V tretjem dejanju se zabava nadaljuje. Ruda se sreča z Ivanom Dolinarjem in trgovcem Dobnikom. Pri njiju išče, kako naj poravna svojo preteklo krivdo. Edini izhod vidi v smrti. Gre za motiv krivde in očiščenja. Za to nima poguma. Pogum išče pri Dobniku in Dolinarju. Jakob se odloči, da je samomor edina rešitev. O tragičnem dogodku Cankar samo poroča. Nek »sel« sporoči, da je videl, kako je šel proti skalam in potem ga ni bilo več na skalah.

V tej drami je nov motiv etične krivde in očiščenja. Jakob se zaveda, da se greha ne da zbrisati z duše. Naredil je krivdo zoper ljubezen. Celotna igra je boj s samim seboj in spoznanje, da je smrt edina rešitev.

Težišče igre je na osebni drami.


Tu je najbolj viden vpliv Ibsena. Ibsena se smatra kot mejnik za moderno dramatiko.


Vse prvo dejanje je pripravljanje atmosfere.


Dramo je pisal Cankar pri svojih sorodnikih v Pulju, na morju, »v pustem vročem istrskem gnezdu«. Dopisoval si je z Ano Lušinovo. Bil je zaljubljen v njo, po njej je Anin lik. Dopisoval si je tudi z Župančičem in bratom Karlom.


Schwentnerjeva nagrada za založništvo se imenuje po Cankarjevem založniku.


Cankarja so same finančne razmere silile k velikemu produciranju.


16. 3. 1900 je bila premiera. Njega takrat ni bilo, ker je bil že na Dunaju. Pisal je Karlu, naj gre on na premiero in mu poroča, ker ne zaupa medijem.

Tudi Finžgar v Slovencu (katoliški časnik) ga je hvalil. Cankarjev komentar na to je bil, da če ga hvalijo, je to nekaj sumljivega. Uspeh ga je vedno nekoliko plašil.

Naslovno vlogo je igral Ignacij Borštnik, ki je takrat deloval v Zagrebu. Cankarjevo besedilo je priporočil in bilo je istega leta uprizorjeno v Zagrebu. Tu pa predstava ni preveč uspela.


Ljubezenske zgodbe so pri Cankarju zelo shematične in narejene po istem kopitu. Remožen snubec pri njemu nikoli ne uspe.


Pomembna je Cankarjeva zveza s Štefko Loffer. Bila sta zaročena, a Cankar se je ustrašil in omahnil.


Grumovka je edini ženski lik, ki je aktiven; je akterka.


KRALJ NA BETAJNOVI


Glavna oseba je kralj, Jožef Kantor, podeželski kapitalist, finančna moč mu omogoča oblast. Skozi igro se razkrije, da je umoril bratranca ter ugonobil trgovca in gostilničarja Krneca.

Člani njegove družine: žena Hana, hči Francka, pri njih živi še bratrančeva hčerka Nina.

Za Francko se zanima relativno premožen snubec Franc Bernot. Spet se vrne iz tujine Maks, Krnecov sin, ki je prej prijateljeval s Francko. Maks je označen kot vagabund. Je idejni nasprotnik Jožefa Kantorja. Ponos je osnovno moralno vodilo po katerem Maks funkcionira. Maščeval bo propad svojega očeta.

Kantorjeva podla dejanja skozi igro prihajajo na dan. Kantor se določi, da bo poslal Nino v samostan. Zaveda se, da ga ljudje prezirajo in nima pravega ugleda. Zato se odloči, da bo kandidiral za poslanca na državnem zboru. Njegove vrednote so bogastvo, oblast in slava. Kantor si mora pridobiti nekoga, da ga bo podpiral. Odloči se, da bo župnika podkupil, da bo onjem govoril pozitivno. Cena je obnova farovža in nov hlev.

Edina oseba, ki mu še nasprotuje je Maks. Maks deluje na Kantorjevo podzavest. Mišnica. Vloga te j, da prebudi Kantorjevo vest in spomini prihajajo zopet na plan. Kantor za te spomine vedno govori: »bile so le sanje«.

Nina odide v samostan. Vse osebe se pridejo poslovit. V kotu je ves čas puška.

Kantor je pripravljen dati karkoli, da bi Maks molčal. Maks pa je pripravljen se vsemu odpovedati za svoj ponos.

Kantor mora naprej, tudi če ležijo na njegovi poti trupla.

Vsi se poslavljajo od Nine, odhajajo. Odhaja Maks, Franc in Kantor s puško. Potem izvemo, da je ta puška umorila Maksa.

Tu se Hana prvič oglasi in pove, da tako ne gre več naprej. Prideta dva predstavnika oblasti: sodnik in adjunkt. Kantor čuti, da se mu čas izteka. Pove: »Jaz sem ga ubil.« Tega Kantorju nihče ne prizna, niti ne verjame. Ko pride resnica na dan, vsa oblast zamiži. Razlaga je, da je bil Franc ljubosumen in je ustrelil Maksa. Kantor spozna, da se ga ljudje bojijo. Njegovo oblast potrebujejo, ker so sami slabiči.

»Ni greha tako velikega, da bi se mogel spotakniti obenj.«

Filozofija Kantorja je, da če hočeš kaj doseči, ne izbiraš sredstev, ampak greš naprej.


Tudi tu je vedno isti princip ljubezenskega trikotnika.


Po J. Kosu je ta drama najbolj dramatična.


Iskali so vpliv Nietzsceja in njegove filozofije o nadčloveku – übermensch. Je tako sposoben, da mu ni treba upoštevati moralne in etične oblasti.


Cankar zagovarja vrednote Maksa.

O vplivu Nietzscheja na slovensko literaturo je največ pisal Matevž Kos. Pri Cankarju ne gre za direkten Nietzschejev vpliv, ampak bolj za vpliv ničejanstva.


Po prvih treh igrah je sledil šestletni premor. V tem času je Cankar stopil v različne polemike z Govekarjem. Vrh tega spora je v pravdi o Krpanovi kobili.

  1   2   3   4   5   6   7   8   9

Дадаць дакумент у свой блог ці на сайт

Падобныя:

Predavanja pri prof. Pezdirc Bartol iconDispense viaggio d’istruzione a Praga classe 5am a. S. 09/10 prof. Barbisan Alberto prof. Crosatto Renato

Predavanja pri prof. Pezdirc Bartol iconMedvedi izvirajo iz psov podobnih prednikov. Že pri psih, ki so pretežno mesojedi, lahko predstavlja rastlinstvo pomemben delež V prehrani. Pri medvedih se je
Ni prava hibernacija. Med mirovanjem pride do drastičnega zmanjšanja telesne temperature in osnovnih življenjskih funkcij. Spola...

Predavanja pri prof. Pezdirc Bartol iconProf p de Klerk & Prof jwn tempelhoff

Predavanja pri prof. Pezdirc Bartol iconTrencianska informacna agentura pri kz-tn

Predavanja pri prof. Pezdirc Bartol iconPgy 1’s pri conference Room 111

Predavanja pri prof. Pezdirc Bartol iconIzvedene aktivnosti pri pripravi dokumenta

Predavanja pri prof. Pezdirc Bartol iconSeminarska naloga pri predmetu geografija

Predavanja pri prof. Pezdirc Bartol icon1. Úvod d o práce s počítačem při analýze dat

Predavanja pri prof. Pezdirc Bartol iconMarcus tullius cicero kato pliaĝa pri la maljuno

Predavanja pri prof. Pezdirc Bartol iconOblasti Európskeho spoločenstva uznané ako chránené zóny vo vzťahu k škodlivým organizmom, ktoré sú uvedené pri ich názvoch

Размесціце кнопку на сваім сайце:
be.convdocs.org


База данных защищена авторским правом ©be.convdocs.org 2012
звярнуцца да адміністрацыі
be.convdocs.org
Галоўная старонка